Gozdovi

Audrey je tiho, skoraj neslišno korakala po gozdu. To jutro se je že zgodaj zbudila in nemudoma vstala. Privoščila si je skodelico vroče čokolade, ki jo je popila stoječa ob oknu. Potem se je hitro oblekla; kot vedno je nadela črne hlače, le da je tokrat oblekla zeleno majico in zelene all starke. Potem je stopila skozi vrata njenega stanovanja v dokaj sveže jutro. Nekaj časa je brezciljno tavala naokrog, potem pa se je napotila v gozd.
In zdaj je bila tu. Z vsemi pljuči je zadihala svež gozdni zrak. Audrey je že od nekdaj imela rada gozd. Zdel se ji je tako zanimiv, poln življenja. In tudi tako skrivnostno magičen... Nenadoma je v daljavi zaslišala šum. Ozrla se je naokrog, a vse je bilo mirno, le nekaj zelenih listov je plapolalo na vejah. Odpravila se je globje v gozd. Nenadoma je prispela do osamljene jase in občudojoče se je zazrla v zelen mah, ki je bil vsepovsod. Usedla se je in se naslonila na drevo, ki se je nahajalo bolj ob robu jase ter ji nudilo senco. Za trenutek se je prepustila zvokom narave in zaprla oči. Nenadoma jo je zmotil nek šum. Ni se vzravnala, le pozorno je opazovala okolico. Če je ušesa niso varala, se je jasi, na kateri je Audrey bila, nekdo približeval. Nenadoma je v bližini počila vejica, in gozd je končno pokazal neznanca. Audrey ga je nekaj trenutkov le opazovala. Zdel se ji je znan, morda celo preveč znan. Lenobno se je vzignila in se rahlo nasmehnila. Kyle... Se je nenadoma spomnila. S Kylom sta bila v času njunega otroštva zelo dobra prijatelja. Skupaj sta marsikaj doživela in vedno sta kakšno ušpičila. Audrey se je na široko nasmehnila in stopila proti fantu. "Hej, Kyle!" ga je pozdravila, potem pa negotovo obstala, saj ni vedela, če se je Kyle sploh še spomni. Po vseh preživetih urah bi se je že moral, ampak nikoli ne veš...

[ Kyle? ]

Kyle, ki je zaradi njegove vzpenjajoče športne poti, za katero je mnogo ljudi menilo, da veliko obeta, moral ohranjati vrhunsko fizično pripravljenost. Zjutraj se je zbudil in spil samo pol litra energijskega napitka, se oprhal, oblekel športno opremo in stekel proti podeželjskem gozdu. Oblečen v majico brez rokav in tri četrt hlače, je razkazoval svoje mišičaste roke, ki so zgledale kot ena sama kita. Tekel je ob hišah neznancev ter z veseljem pozdravljal ljudi, ki so sedeli na vrtih. Veliko jih je poznal. Naprimer stara zakonca, z hiško čisto ob gozdu, sta vsako jutro na verandi pila čaj in včasih se je Kyle ustavil in izmenjal par besed. To je bila ena od Kyleovih vrlin. Ni se menil kako bo izpadel med sovrstniki in ni bil kot eden od tistih samovšečnih, nadutih mladostnikov, ki bi se jim tak pogovor zdel sramoto. Večkrat je tudi komu kaj pomagal odnesti ali pa kaj podobnega, če je videl, da ljudje potrebujejo pomoč. Tudi danes je tekel mimo hiše in oba izmed znancev sta bila tam, samo dvignil je roko v pozdrav in odtekel dalje. Začel se je vzpenjati v gozd in za njim je bilo že kar dobrih 5 kilometrov teka. Nekje na sredi gozda se je ustavil, da bi naredil vaje za raztezanje mišic. Stopil je par korakov naprej in ob enem izmed dreves zagledal znano postavo, ki pa je že dolgo ni videl. Ko je stopil bližje in se je prepričal, ga je dekle že prehitelo in ga pozdravilo ter poklicalo po imenu, on pa ji je odgovoril "Audrey, pa ne, da si res ti" ter se ji nasmehnil in pristopil bližje ter jo prijateljsko stisnil v objem ter ji rekel "Veliko časa je minilo od zadnjega snidenja" ter v nasmešku dodal "Preveč, če mene vprašaš" ter se naslonil na enega izmed dreves.

Audrey je pozorno opazovala Kyla s svojimi temnimi, skorajda črnimi očmi. Vrnila mu je objem in se na široko nasmehnila. "Ena in edina jaz." je rekla in se namuznila. Potem je resno prikimala. "Ja, prav imaš. Videla se nisva že... Koliko? Štiri, pet let?" Osuplo je odkimala z glavo. "Ah šment." Namuznila se je in nadaljevala. "Torej, si uresničil svoje sanje in postal košarkaš?" je vprašala in se spomnila na mnoge dni, ko ji je Kyle pripovedoval o njegovi prihodnosti. Upala je, da mu je uspelo.
Misli so ji zašle k njenim sanjam. Ki niso obstajale. Nikoli... Skoraj žalostno se je nasmehnila. Še sama se je naslonila na drevo in za trenutek zaprla oči. Podobe, ki jih je videla v mislih, so bile različne, a skoraj vse so združevale črnolaso dekle in fanta.
"In? Kaj se je spremenilo v teh letih?" je vprašala in z zanimanjem pogledala Kyla. "Nekaj se zagotovo je." je sklepala in se namuznila. Prepletla je prste svojih rok in se zazrla v njih. Nenadoma se je zavedla, da ji to ni podobno. Dobro je vedela, kdaj se je začela tako obnašati. To je le Kyle. se je opomnila in se lahno nasmehnila. Potem si je popravila lase izpred oči in v tistem je bila spet stara Audrey...