Klopice ob poti

Audrey se je med dolgočasmim popoldnevom odpravila na sprehod. Oblekla je črne široke hlače, zeleno črno majico in črno jopo. Obula je zelene all starke in se odpravila. Nekaj časa se je sprehajala po parku, potem pa se je usedla na klop ob poti. Iz žepa je potegnila svoj iPod in si nadela slušalke v ušesa. Zazrla se je v daljavo in se prepustila glasbi in razmišljanju. Popolnoma se je izgubila v svojih mislih in nenadoma je v daljavi zagledala znano postavo. Le kdo bi to lahko bil? Se je spraševala in napenjala oči. A nikakor ni mogla prepoznati postave, niti videti, ali je moški ali ženska. Vdano v usodo je zavzdihnila in se naslonila na klop, da bi počala, da se je postava dovolj približa, da bi videla, kdo je.

>Anyone?<

Haley se je tokrat sprehajala po parku in načeloma naj bi bila zmenjena z neko prijateljico, a jo je slednja pustila na cedilu. Kljub temu se je odpravila v park, ker se počutila nekoliko utesnjeno. Menila je, da ji bo nekaj svežega zraka pomagalo in to je bil glavni razlog zakaj je pravzaprav sploh odšla v park. Dan je bil prej kot ne običajen, a mogoče le malce predolg. Vse skupaj se ji je zelo vleklo in ure so minevale počasi, čeprav je bilo mogoče res, da ji bodo v parku minevale še počasneje, a Haley se za to ni menila. Danes je opravila z vsemi urami, ki jih je posvetila učenju in pomoči drugim pri domačih nalogah. To delo je več kot rada opravljala in lahko bi ga delala vse življenje, a to niso bili njeni cilji. Mnoge dejavnosti, ki so se odvijale na šoli, ter veliko srečanj z učenci so povzorčili, da so ji dnevi vedno hitreje minevali in jo spravljali v dobro voljo. Naprimer pri šolskem časopisu se je vedno sprostila in niti enkrat samkrat ni pogledala na uro, kajti pri obveznih šolskih predmetih je to počela vsaki dve minuti. Že res, da je veljala za eno izmed najbolj vestnih učenk na šoli, pa vseeno ji ni bilo veliko do učenja. To je pač počela, ker je morala početi in ker je želela v življenju nekaj postati, kar pa brez učenja absolutno ne gre.
Hodila je po parku z belimi kavbojkami in črno majico, čez pa je imela belo tenko jesensko jakno. Temperatura je bila veliko hladnješa kot v sredini poletja, čeprav ni bilo mrzlo. Gledala je naokoli in se nevede zaletela v nekoga. Torbica ji je ob trku padla na tla, zato se je sklonila, da bi jo pobrala. ''Oprostite, nisem zanalašč.'' se je hitela opravičevati, ne da bi dobro pogledala osebo v obraz.

Audrey se je jezno obrnila, ko se je nekdo zaletel v njo. Počasi se je že odpravljala domov, zato je vstala in začela počasi odhajati, takrat pa se je nenadoma nekdo zaletel vanjo. Ko se je obrnila, je opazila le rjavolasko, ki je pobirala torbico, ki je ob trčenju padla na tla. Namrščila se je, ker se ji je rjavolaska zdela nenavadno znana. "Pazi kje hodiš!" je rekla in s pogledom premerila neznanko, ki je že vstala. Nendoma je zajela sapo, po mislih pa ji je švigala le ena beseda. Nemogoče., da ravno njo srečam tukaj... Kotičke ustnic je zavihala v nasmešek. "Haley." je pozdravila punco, ki se očitno še ni zavedla, pred kom stoji.