Jezero

Paige se je zopet odpravila na enega izmed svojih najljubših krajev za fotografiranje - majhno jezerce sredi parka, kamor je že tako ali tako rada zahajala. Tu je prav vedno našla nekaj, kar se ji je zdelo tako življenjsko in s tako zgodbo, ki lahko pove veliko več, kot besede same, da se je vedno rada vračala sem. Tako je bilo tudi to popoldne, ko se je že vračala iz ene foto seanse, ponovno oblečena v same žive barve - njena oblačila so bila tokrat rumene barve, na majici pa je bilo narisano sonce - in preprosto ni mogla zdržati, da se ne bi ustavila v njen tako zelo ljubem kotičku. Sonce je zopet kar močno sijalo in zaradi tega se je bala, da ji slike ne bodo uspele (tako kot se je pravzaprav vedno bala, vendar so slike na koncu koncev vedno uspele), a kot je govorila: nekaj dodatnih posnetkov ne more škoditi. Komaj je prišla do jezera pa je na njem že videla stvari, ki bi jih bilo vredno poslikati, le malo bi morala preurediti vse skupaj. Tako je odložila svoj fotoaparat na podlago, ki jo je še prej položila na travo ter se odpravila z neko palico drezat v stvari na vodi. In vse bi potekalo čisto v najlepšem redu, če ne bi blizu sebe zatem opazila Lucasa, kateremu je tudi sama namenila nekaj pogledov in sta bila prijatelja že preden je postal zvezdnik, a nikoli ni naredila kakšnega koraka, da ne bi prizadela koga. Takrat pa se je vse skupaj začelo odvijati zelo hitro: trenutek neprevidnosti in že je bila v vodi.

[Lucas, dear? )

No pa se je Paige javno osramotila. Ampak vsaj okopala se je v tej vročini in morala je priznati, da ji je to kar dobro delo. Tako ji nasmešek iz obraza ni izginil, ampak se je le še bolj razširil. Še dobro pa, da je prej odložila svoj fotoaparat, drugače bi se sedaj lahko pod nosom obrisala zanj. Res je bilo v vsaki stvari nekaj dobrega. Z nasmehom je torej sprejela ponujeno Lucasovo pomoč, da se je spravila ven iz jezera in takoj ožela svoje lase, saj so jo le-ti takoj po fotoaparatu najbolj skrbeli. Ob njegovem smehu pa je prenehala z ožemanjem las in ga prvič ta dan dobro pogledala. Bil je ... drugačen. Zaradi tega je skoraj v istem trenutku zašepetala: "Počakaj," nato pa je imela fotoaparat že v rokah in posneta je bila Lucasova slika. Fotoaparat je skoraj v momentu zopet odložila na tla in se končno zahvalila za svojo "rešitev": "Hvala, ker si mi pomagal splezati ven iz jezera. In za preoblečt nimam nič, ampak tako ali tako je dovolj vroče, da se bom kmalu posušila, sploh pa je važno da se nisem utopila ali pa kaj podobnega. Povej mi rajši, kako si ti in kaj te je prineslo sem pa kaj je botrovalo tej tvoji spremembi v videzu." Takrat se je njen pogled nenamerno spustil proti Lucasovim hlačam, kjer je kazal malo stvari več, kot je bilo običajno. Šele čez nekaj momentov pa se je dovolj zbrala, da je odvrnila pogled in se zopet zazrla v njegove oči. "Oprosti ... Mislim ... Nisem hotela ... Moje fotografsko oko pač use ujame," se je začela takoj opravičevati in je zaradi tega tudi dejansko zardela, kar se pri Paige ni dogajalo pogosto.